Vsakdo izmed nas je vsaj enkrat na svoji živali zagledal majhne živalice, ki se neprestano premikajo, ali pa so trdno vpeti v kožo živali. To so zajedavci oz. paraziti, ki se prehranjujejo bodisi s krvjo psov in mačke, bodisi z njihovimi kožnimi izločki, celicami, dlakami in dlačnimi mešički. Vse to za seboj prinese kup nevšečnosti, s katerimi se soočajo naši ljubljenčki. Najpogosteje lastniki opazijo, da se živali praskajo, pretirano ližejo in umivajo svoj kožuh, opazijo tudi polomljene dlake ali brezdlačna mesta, ki so pogosto pordela in spraksana do krvi.
http://vetharmony.org/blog/2016/9/24/what-to-do-when-your-pet-is-itching-and-youve-tried-everything
Najpogostejši zunanji zajedavci pri psih in mačkah so bolhe, klopi, garje in uši.
BOLHE (Ctenocephalides felis, Ctenocephalides canis)
Bolhe se prehranjujejo s krvjo živali. So stransko sploščene, imajo dolge noge, pogosto jih vidimo skakati zelo visoko. So zelo spretne pri premikanju skozi gosto živalsko dlako, tako da jih lahko zlahka spregledamo.

https://vethelpdirect.com/vetblog/2022/09/22/do-i-need-to-treat-my-cat-for-fleas-during-the-winter/
Običajno lastniki opazijo, da se njihove živali praskajo, na koži pa imajo majhne črne pikice. Te črne pikice so iztrebki bolh. Kot že omenjeno se bolhe prehranjujejo s krvjo in prebavljena kri je črne barve, zato so tudi njihovi iztrebki črni.

https://pestseek.com/flea-dirt/
Veliko psov in mačk razvijo tudi preobčutljivostno reakcijo na slino, ki jo bolhe vbrizgajo v kožo med prehranjevanjem. Kaže se s srbečico, brezdlačimi mesti, pordela koža, kraste, izpuščaji, polomljena dlaka itd.
Bolhe so lahko tudi prenašalci drugih parazitov, namreč, v ličinkah bolh se pogosto nahaja invazijska stopnja trakulje Dipylidium caninum, ki se v tankem črevesju psov in mačk (potencialno tudi človeku) razvije v odraslo trakuljo.
KLOPI (Ixodes ricinus)

https://help.vetnpetdirect.com.au/kb/how-to-check-a-dog-or-cat-for-a-tick/
Klopi se na živali in ljudeh le prehranjujejo, ampak zato niso nič manj nevarni. Poleg srbeža in lokalnega vnetja kože lahko, namreč, prenašajo kar nekaj življenjsko ogrožajočih vektorskih bolezni (anaplazmoza, borelioza, babezioza in erlihioza).
Najpogosteje se zajedajo v kožo obraza, vratu, pazduhov … lahko pa tudi kjerkoli drugod na telesu.
GARJE (Sarcoptes scabiei)
Garjjavci so mikroskopsko majhni zajedavci, ki zajedajo v vrhnji plasti kože, kjer koplje rove, kamor odlaga jajčeca. Srbež, ki ga povzročajo garje je neznosen. Najbolj intenziven je običajno v večernih in nočnih urah.

https://microbewiki.kenyon.edu/index.php/Sarcoptes_scabiei
Prenašajo se z neposrednim stikom z obolelo živaljo, ali pa posredno. Prenašajo se tako znotraj živalske vrste, kot tudi med različnimi vrstami živali (npr. mačka – pes, lisica – pes).
Povzročajo močan srbež, brezdlačne dele kože, pordela, krastava koža, ki se lušči. Ko se živali praskajo, si kožo lahko poškodujejo do te mere, da se pojavijo rane, ki pa se lahko sekundarno vnamejo in zagnojijo. V teh primerih je pogosto potrebna tudi antibiotična terapija.
V grobem poznamo več tri podvrste garjavcev: Sarcoptes, ki povzroča kožno garjavost, Otodectes, ki povzroča ušesno garjavost in Demodex, ki povzroča demodikozo.
Ušesna garjavost (Otodectes cynotis) je ena najpogostejših bolezni zunanjega sluhovoda pri mačkah in psih, predvsem mladičev. Lastniki največkrat opazijo srbež v ušesih, stresanje z glavo, spremenjen položaj uhljev ter umazane sluhovode.

https://www.pumpkin.care/blog/ear-mites-in-cats/
Demodikozo povzroča Demodex canis pri psih in Demodex cati pri mačkah. Je normalen prebivalec v dlačnih mešičkih in lojnicah psov in mačk ter v normalnih okoliščinah ne povzročajo težav. Te se pojavijo ob genetskih okvarah ter padcih odpornostih.
https://www.cliniciansbrief.com/article/demodicosis-secondary-bacterial-folliculitis-dog
Za vse naštete zajedavske bolezni obstajajo zdravila in pripravki, ki jih uporabljamo tako za zdravljenje, kot tudi za zaščito pred njimi. Na voljo so kožni polivi (ampule), tablete in ovratnice. V naši ambulanti vam svetujemo, katera zaščita je za vašo žival najprimernejša.
Članek sestavil Matevž Šumer, dr. vet. med.
0 Comments